Konec februarja se je večina evropskih poslancev strinjala, da bodo do leta 2035 prepovedali prodajo novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem, da bi pospešili prehod na električna vozila. A to še ni vse. V skladu z novo prepovedjo morajo leta 2030 proizvajalci avtomobilov zmanjšati emisije novih avtomobilov za 55 odstotkov in se do leta 2035 povsem odpovedati modelom s termičnimi motorji.
Verjamemo, da je novica mnoge precej negativno presenetila. Zato smo na omenjeno tematiko želeli pogledati iz drugačnega zornega kota in vam podati mnenje glede omenjenih sprememb. V nadaljevanju kažemo razloge, zakaj menimo, da se omenjeni prehod na električna vozila, še dolgo ne bo zgodil.
Prihodnji teden bodo v Svetu Evropske unije države članice glasovale o omenjeni odločitvi Evropskega parlamenta. Kot kaže, se stvari zapletajo. Zakon namreč ne bi imel večine že v primeru, če ga ne bi podprle štiri države. Zakonu izrecno nasprotujeta Italija in Poljska, Bolgarija in Nemčija pa sta glede njega vzdržani.
Številni strokovnjaki in poznavalci avtomobilskega trga se strinjajo, da tako Slovenija kot Evropa infrastrukturno še nista pripravljeni za ta korak. Zato je še toliko bolj na mestu vprašanje, kako je mogoče, da so se evropski poslanci za ta korak tudi zares odločili.
Celotno zadevo zaradi nerealnih rokov in pomanjkanja infrastrukture ne razumejo tudi nekateri proizvajalci. Močno proti odločitvi sta velikana BMW in Porsche, ki menita, da je zaveza samo eni pogonski opciji napaka. Proti izključno električni prihodnosti se je izrekel tudi Carlos Tavares, izvršni direktor Stellantisa.
Prodaja električnih vozil gor, a infrastruktura tega ne dohaja
Poglejmo na problem globlje. Po podatkih ACEA so v tretjem četrtletju 2022 baterijska električna vozila z 259.449 registriranimi enotami po vsej EU zabeležila najmočnejšo rast med vsemi vrstami pogona (+22,0 %). Z izjemo Danske (-2,6 %) in Italije (-35,0 %) so vsi trgi v regiji prispevali k tej pozitivni uspešnosti.
A razlike v Evropi so trenutno zelo velike. Slovenija po podatkih o deležu električnih vozil med vsemi novimi prodanimi vozili sodi v spodnjo tretjino držav Evropske unije, saj je bil delež e-avtomobilov lani med 4 in 5 odstotki.
Še slabše pa nam gre pri polnilnicah. V zadnjih sedmih letih je prodaja električnih avtomobilov v EU rasla več kot trikrat hitreje od izgradnje polnilnih mest. Prodaja električnih avtomobilov se je med letoma 2016 in 2022 povečala za skoraj 17-krat, medtem ko se je število javnih polnilnic v EU v istem obdobju povečalo za šestkrat. Ob tem pa ni zanemarljiv tudi podatek, da je skoraj 42 % vseh polnilnih mest za električne avtomobile skoncentriranih le v dveh državah EU: na Nizozemskem (111.821 polnilnic) in v Nemčiji (87.674).
Pri nas imamo skoraj 1900 polnilnic, na mesec pa prodamo 3000 električnih vozil in priključnih hibridov. Tudi iz spodnjega grafa je razvidno, da imamo torej velik problem, predvsem pri infrastrukturi, ki nikakor ne sledi povečanemu zanimanju in zakonskih spremembah, ki to zanimanje za električna vozila še povečujejo. Brez ustreznega omrežja prehod na električna vozila nikakor ni možen, zaplete pa se tudi pri samih baterijah in količini električne energije, ki jo ta vozila porabljajo.
Še dolgo boste v svoji zalogi imeli tudi dizelska in bencinska vozila
Menimo, da prepoved prodaje vozil na fosilna goriva po letu 2035 ne pije vode, saj gre za prehitre in prestroge ukrepe, ki bodo povzročili, da si bo manj ljudi kot danes lahko privoščilo nov avtomobil. Ob trenutnih trendih cen sestavnih delov, zlasti baterij, obstaja velika nevarnost, da se do leta 2035 cena električnih vozil nikakor ne bo spustila na raven, ki bi omogočala osebno mobilnost vsem, ki potrebujejo nov avtomobil. Prav to je tudi glavni izziv, s katerim se morajo soočiti proizvajalci električnih vozil.
Z gotovostjo lahko trdimo, da tudi električno omrežje in infrastruktura do leta 2035 ne bosta takšna, da bi si lahko prehod na striktno električna vozila lahko privoščili. Predstavljajte si dolge vrste na polnilnicah ob avtocesti, ko boste želeli polniti svoje vozilo med vikend izletom.
Zaradi zgoraj omenjenih razlogov smo skoraj prepričani, da se prehod leta 2035 ne bo zgodil. A tudi če se bo ta na presenečenje vseh takrat res zgodil, je treba vedeti, da se bodo po cestah še zelo dolgo vozili rabljeni avtomobili z bencinskimi in dizelskimi motorji. Glede na sedanjo starost voznega parka v mnogih državah EU zagotovo še vsaj do leta 2050. In prepričani smo, da bodo ljudje še kako radi posegali po njih.