Temne strani elektrifikacije prometa - AutoBrief
Blog / Temne strani elektrifikacije prometa
Temne strani elektrifikacije prometa

Temne strani elektrifikacije prometa

Vid Pregelj

Čeprav v osnovi spodbujamo elektrifikacijo ali, bolje rečeno idejo, ki za njo stoji, torej prehod na okolju prijaznejšo mobilnost, želimo ostati pri podajanju informacij kar se da objektivni. Razmišljanje o alternativnih gorivih je zagotovo problem oziroma tema naših generacij. V preteklih objavah smo že predstavili, kako veliki so v svetu in Evropi pritiski po elektrifikaciji. Noben od člankov, iz katerih smo izhajali, pa ne predstavi slabosti električnih vozil, zato bomo to storili mi.

Zmanjšanje izpustov

Prvi razlog ZA električne avtomobile, na katerega pomislimo, je seveda zmanjšanje izpušnih plinov. Gorivo zamenjati z baterijo se zdi na prvi pogled odlična rešitev, dejstvo pa je, da že izdelava baterije zahteva ogromno vode in energije, ki večinoma ne prihaja iz obnovljivih virov. Ostaja tudi vprašanje, kam bodo te baterije šle po koncu svojega delovanja. Na svetu naj bi bilo trenutno 1.4 milijarde vozil. To pomeni, da se bo v nekaj deset letih nabralo miljarde baterij, katerih na tej točki ne znamo v celoti uporabiti ali reciklirati, vsebujejo pa ogromno okolju škodljivih snovi. Korak v pravo smer je zagotovo BMW-jev i30, ki ga je moč skoraj v celoti reciklirati.

Domet električnih vozil

Drugi pomislek je domet električnih vozil. Čeprav se na tem področju dogajajo zares veliki in hitri premiki, električna vozila po dometu še vedno ne parirajo vozilom na organska goriva. Pomanjkljivost, ki jo je treba premostiti, pa je seveda tudi infrastruktura. V eni izmed preteklih objav o elektrifikaciji trga smo že omenili, da Slovenija precej zaostaja za cilji načrta, ki ga je izdelala v letu 2017. Število polnilnic so do konca leta 2020 uspeli povečati na 628, kar je približno 50% manj, kot je bilo predvideno v sprejetem načrtu.

Zahteve za električno omrežje

Še en pomislek je sama bremenilnost na električno omrežje oziroma gospodinjstvo. Realnost je, da naše električno omrežje tega enostavno ne zmore. Hipotetično, če bi v Sloveniji dosegli 100% elektrifikacijo in bi se vseh 1.525.000 registriranih vozil (podatki RS za leto 2017) priključilo na električni tok, bi lahko vsak izmed njih dnevno naredil 150 kilometrov. Na letni ravni pa bi skupaj porabili več elektrike, kot jo letno porabimo v celi državi.

Cena električnih vozil

Tukaj je seveda še finančni vidik. Kljub vsem subvencijam, ki jih nudi država, so električna vozila še vedno znatno dražja od dizelskih ali bencinskih. Ampak potem prihranimo pri gorivu, mar ne..? No, tudi pri električnih vozilih je včasih (odvisno od nakupa) potrebno plačevati najemnino baterije. Špekuliramo pa lahko tudi, da polnjenje, sploh glede na zahteve za omrežje, ne bo prav dolgo brezplačna.

Namen objave ni bil kakorkoli metati slabo luč na elektrifikacijo. Vsako razmišljanje o razvoju alternativnih pogonov in mobilnosti pozdravljamo. Potrebno pa se je zavedati, da nas do elektrifikacije še vedno loči nekaj ključnih vprašanj, ki zahtevajo ustrezne odgovore in rešitve.


Preberite še ostale vsebine

Nov model poslovanja – brez pologa, brez stroškov, brez skrbi

Nov model poslovanja – brez pologa, brez stroškov, brez skrbi

V času, ko se trg sooča s pomanjkanjem vozil, smo pri Briefd razmišljali o alternativnih možnostih poslovanja, ki bi jih kot trgovci rabljenih vozil morda lahko uporabili

Slovenci o nakupovanju rabljenih vozil na spletu - 2. del

Slovenci o nakupovanju rabljenih vozil na spletu - 2. del

Pred dvema tednoma smo na blogu objavili prvi del interpretacije rezultatov študije, ki je preverjala pripravljenost kupcev, da nakup rabljenega vozila izvedejo na spletu. Danes nadaljujemo z obilico zanimivih in koristnih informacij, ki nakazujejo na smer preoblikovanja trga rabljenih vozil v prihodnosti.